MED – darilo narave!
Med je naravno živilo, ki ga iz nektarja ali rastlinske mane proizvajajo medonosne čebele. V panju čebele nektar ali mano obdelajo, zgostijo, jim primešajo izločke svojih žlez in jih nato shranijo v celice satja. Ko je celica polna, jo pokrijejo z voščenimi pokrovčki. Tako nastane med. Čebele vedno pridelajo med prvinske kakovosti, ne glede na to, na katerih rastlinah so nabrale nektar ali mano. Med je visokovredno naravno živilo — gre za kompleksno mešanico 300 različnih kemijskih spojin. Med njimi je največ različnih sladkorjev (33 do 42 % fruktoze, 27 do 36 % glukoze, 1 do 4 % saharoze in nekaj polisaharidov) ter vode (14–20 %). Poleg tega pa so v medu še številne druge snovi: organske kisline (0,1–1 %), različni elementi (0,1–1,5 %), beljakovine (0,2–2 %), proste aminokisline, encimi (invertaza, katalaza, glukozidaza, fosfataza), vitamini (B1, B2, B6, C, pantotenska, nikotinska in folna kislina ter biotin), hormon acetilholin, barvila, flavonoidi in fenolne spojine ter v sledovih različne organske snovi, ki so odgovorne za senzorične značilnosti (barva, okus, vonj in aroma) posameznih vrst medu. Med je bogat vir zelo različnih spojin z antioksidativnim delovanjem, med elementi prevladujejo kalij, kalcij, klor, magnezij, natrij, fosfor, železo, mangan itd. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v medu odmerjata njegovo dragocenost.
KRISTALIZACIJA MEDU (ko se med strdi)
Kristalizacija medu je naraven proces, ki ne vpliva na kakovost medu oz. na njegove kemične lastnosti. Kristalizacija se pri nekaterih tipih medu pojavi prej (cvetlični, lipa), pri nekaterih pa pozneje (akacija, kostanj, manini medovi). Na nastanek, rast in velikost kristalov vplivajo različni dejavniki (razmerje med fruktozo in glukozo, vsebnost vode, navzočnost mikrokristalizacijskih jeder, temperatura in čas shranjevanja). Kristaliziran med utekočinimo s segrevanjem pri temperaturi do 40 oC. Reakcija je reverzibilna, kar pomeni, da se kristalizacija lahko ponovi. Kristalizacija medu nam pove, da je med naraven, saj samo naravni medovi kristalizirajo, ter da med ni bil pregret in so s tem ohranjene vse njegove dragocene snovi. Pregret med namreč ne kristalizira več.
Medena roža 
MED IN ZDRAVJE
Med poznamo predvsem po njegovem protimikrobnem in protivnetnem delovanju. V domači lekarni ga lahko uporabljamo tudi pri zdravljenju opeklin in ran, za lajšanje motenj prebave, pri kožnih in očesnih spremembah, pomaga tudi pri prekomernem strjevanju krvi in vpliva na širjenje krvnih žil. Poleg tega preprečuje nastanek zobne gnilobe in pojav bolezni sluznice v ustni votlini. Zaradi svoje sestave je primeren tudi za diabetike. Je pomemben vir hitro dostopne energije za mišice, bogat je s številnimi hranljivimi snovmi, minerali, vitamini in antioksidanti, ki jih v velikih količinah potrebujejo športniki. Med izboljšuje krvni obtok, ugodno vpliva na ljudi z obolelim srcem. Ugotovljeno je, da imajo tisti, ki redno uživajo med, manj težav z nespečnostjo in da se izboljša tudi raven krvnega tlaka. Med uporabljamo tudi v kozmetiki, najdemo ga v različnih kremah, zobnih pastah, vazelinih za ustnice itd.
VRSTE MEDU NAŠEGA ČEBELARSTVA
Akacijev med je na oko svetlejše barve, od skoraj brezbarvnega do slamnato rumenega odtenka, z milim in diskretnim vonjem po akacijevem cvetju, deviškem satju in svežem vosku. Ko ga okusimo je njegova nežna aroma po deviškem satju in cvetovih akacije obstojna. Je najbolj sladek in nežen izmed vseh vrst medov, zato mu pravimo tudi»damski« med. Akacijev med ima veliko pomirjevalno moč, poleg tega blagodejno vpliva na utrujenost. Zelo je priporočljiv pri želodčnih in črevesnih težavah, za urejanje prebave ter pri zgagi in prehladu.
Cvetlični med je od slamnato rumene do rjave barve, s prijetno aromo, ki izvira predvsem iz botaničnega sveta. Je zelo prijetnega, sladkega okusa, včasih s pridihom arome cvetnega prahu, ki so ga nabirale čebele. Cvetlični med krepi žile in srčno mišico, uravnava normalno izmenjavo snovi in s tem preprečuje povečano razdraženost srčnega mišičja ter pomaga pri izčrpanosti organizma.
Ailanthusov med 
Pomladanski med 
Lip’nski med
Lipov med je svetlo rumene do svetlo jantarne, slamnate barve, z zelenim odtenkom. Ima močan, precej obstojen vonj po lipovem cvetju in mentolu, kar zaznamo tudi pri okušanju. Prepletata se aromi lipovega čaja in mentola. Lipov med izjemno pomaga pri vnetjih ustne votline, žrela, grla in bronhijev, pomaga pri izkašljevanju, pri glavobolu in migreni ter povišani telesni temperaturi. Med ni primeren za srčne bolnike.
Lipov med
Kostanjev med je rjav do temen med, z rdečim odtenkom. Pogosto izvira iz nektarja in mane. Ima dražeč, a zelo obstojen okus, ki je lahko izražen z močnejšo ali milejšo grenčico. Kostanjev med deluje na prebavila in jetra, uporablja se ga pri slabokrvnosti, utrujenosti ter kot dopolnilo k nezadostni prehrani. Odličen je kot naravno pomagalo pri nespečnosti.
KREMNI MED je kristaliziran med, ki mu nismo nič dodali in nič odvzeli, le dobro smo ga premešali s posebnim mešalnikom. Je torej naravni med v obliki kreme. Med je zelo primeren za mazanje, saj ne kaplja in je lahko mazljiv, hkrati pa ne kristalizira več, saj smo kristalčke razbili z mešalnikom. Odlično se poda sladicam in raznim prelivom. Še posebej radi pa ga imajo otroci prav zaradi nežnega okusa in kremne oblike.
CVETNI PRAH
Brez cvetnega prahu čebelja družina ne bi preživela. Cvetni prah je njihov glavni vir beljakovin, ki jih nujno potrebujejo za preživetje in razvoj. Zrno cvetnega prahu je kot biološka celota in vsebuje vse, kar je organizmu potrebno za preživetje: 25 % beljakovin, najmanj 18 aminokislin, veliko vitaminov, flavonoidov, betakarotenov, okrog 28 mineralov, 11 encimov, 14 koristnih maščobnih kislin, 11 sladkorjev, hormonov itd. Tako kot je cvetni prah nujno potreben pri čebelji družini, je koristen tudi človeku. Je izvrstno dopolnilo k človekovi prehrani, ki pomaga ohraniti in izboljšati zdravje, deluje kot poživilo, ki dviguje življenjsko moč, upočasnjuje staranje, blagodejno deluje pri obolenjih ožilja, nepravilni presnovi, obolenjih sečevodov, zlasti pri težavah s prostato. Deluje antioksidativno, zavira rast nekaterih rakavih celic, znižuje raven holesterola v krvi itd.
PROPOLIS
Propolis je lepljiva, smolnata snov, grenkega okusa in močnega vonja. Čebele to smolo nabirajo na popkih dreves, največ propolisa pridobijo na igličastem drevju, topolih, vrbah, kostanjih, hrastu in na koščičastem sadju. Propolis deluje proti bakterijam, glivicam in virusom. Blagodejno deluje pri ustnih infekcijah, infekcijah dihal in grla. Uporablja se tudi pri manjših površinskih ranah, pikih žuželk ter kot razkužilo. Raztopljen v vodi pomaga pri težavah z želodcem in čiri. Deset do petnajst kapljic propolisa na kocki (žlički) sladkorja trikrat na dan lahko reši marsikatero težavo z zdravjem.
ČEBELJI VOSEK
Čebele proizvajajo vosek z voskovnimi žlezami, ki ležijo na sprednji strani trebuha. Do sedaj je znanih več kot 300 sestavin, poglavitna sestavina pa so estri višjih nasičenih maščobnih kislin, več kot 50 aromatičnih snovi, nekaj mineralov in precej vitamina A. Vosek se uporablja za zdravljenje ustnic, ustne votline, grla, nosne votline, požiralnika in želodca, hemeroidov, kože in kožnih obolenj ter obolenj lasišča. Vosek se žveči, lahko tudi požre (priporočljivo in zelo blagodejno za črevesje).
»Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej!« (Pitagora)
Viri: Auguštin V. (2010): Pridelava in predelava voska. ČZS; Kurinčič Tomšič M., Potokar J. idr. (2008): Cvetni prah. ČZS; Jedlovčnik N., Pušnik V. idr. (2009): Propolis. ČZS; Golob T., Jamnik M. idr. (2008): Med, značilnosti slovenskega medu. ČZS; Meglič M. (2004): Čebelji pridelki. ČZS.